Znova razočaranje na podnebni konferenci: "Vem, da ste imeli večje ambicije"

Predstavniki držav na podnebni konferenci ZN v brazilskem Belemu so na današnji plenarni seji, ki se je začela popoldne po slovenskem času, sklenili dogovor, ki pa ne vsebuje načrta za prehod od fosilnih goriv.

Dogovor o tako imenovanem Belemskem paketu so dosegli po 12 urah nočnih pogajanj med ministri. ZDA svoje delegacije na pogajanja niso poslale. Po podaljških je brazilsko predsedstvo na koncu pristalo na kompromisno odločitev, da ključne sporne točke – načrta za prehod od fosilnih goriv – ne umesti v zaključne dokumente.

Bo pa Brazilija pogovore o tem vprašanju vodila naprej po zaključku COP30, v okviru lastne pobude, je v izjavi novinarjem na prizorišču konference povedal predsedujoči podnebnemu vrhu Andrea Correa do Lago.

Potem ko je do Lago s kladivcem potrdil dogovor, so številne države izrazile nezadovoljstvo. Ne le nad vsebino, ampak tudi nad postopkom sprejemanja dokumenta, saj na današnjem plenarnem zasedanju o končnem dokumentu ni bilo razprave.

Do Lago je najprej dejal, da bodo njihovi pomisleki vključeni v končno poročilo, nato pa je bil prisiljen prekiniti zasedanje. Po prekinitvi in pogovoru predsedstva za zaprtimi vrati se je plenarno zasedanje nadaljevalo s potrditvijo dokumentov.

Brez načrta za pot od fosilnih goriv

"Vem, da ste nekateri imeli večje ambicije," je dejal Do Lago. "Vem, da bodo mladi in civilna družba zahtevali, da naredimo več." Dodal je, da si bo za to prizadeval v prihodnjem letu kot predsednik konference COP30.

Iz končnega dogovora je bil črtan tudi načrt za ustavitev izsekavanja gozdov, kar je hud udarec za zagovornike narave, ki so poudarjali pomen tega dokumenta, o katerem so se pogajali v amazonskem mestu, obdanem z deževnim pragozdom.

Pobuda za ustavitev izsekavanja gozdov in pobuda za prehod od fosilnih goriv tako nista del postopka ZN in nimata podpore vseh 194 sodelujočih držav. Obe pobudi je podprlo okrog 90 držav, je poročal Guardian.

Sporazum, ki bi določil pot od fosilnih goriv, so po besedah iz pogajalskih virov blokirale države proizvajalke nafte, najbolj Rusija, Indija in Savdska Arabija. Pridružile pa so se jim tudi nekatere države v razvoju. Prepričane so namreč, da bi morale imeti dovoljenje, da izkoriščajo svoje fosilne rezerve, tako kot so to v preteklosti počele druge države.

"Premalo ambiciozen dokument"

Evropska unija predlaganemu sporazumu ni nasprotovala, čeprav so pogajalci opozarjali, da ni dovolj ambiciozen ali uravnotežen. "Podpreti ga moramo, ker gre vsaj v pravo smer," je dejal komisar Evropske unije za podnebje Wopke Hoekstra.

Kot so ob zaključku vrha sporočili s slovenskega ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), so države pogodbenice na COP30 sprejele Bélemski politični paket, s katerim so potrdile nadaljnjo zavezanost globalnemu podnebnemu ukrepanju in solidarnosti. Jedro dogovora predstavlja Mutirão odločitev, krovni dokument brazilskega predsedstva, zasnovan na ideji združevanja človeštva v kolektivni mobilizaciji proti podnebnim spremembam. "Bélemski politični paket je pomemben korak naprej, a premalo ambiciozen glede blaženja," so zapisali.

"Kljub napredku Mutirão odločitev ne vključuje soglasja o mandatu za globalni načrt opuščanja fosilnih goriv in končanja deforestacije," so poudarili na MOPE. "Kljub temu je brazilsko predsedstvo ob zaključku COP30 napovedalo pripravo dveh posebnih načrtov – za prehod od fosilnih goriv ter za ustavitev in odpravo deforestacije. Oba bosta vodena z znanostjo, pripravljena v sodelovanju z državami in ključnimi deležniki ter predstavljena na prihodnjih konferencah pogodbenic. Pomemben korak pri operacionalizaciji bo mednarodna konferenca, ki bo aprila 2026 potekala v Kolumbiji, v skladu z Bélemsko deklaracijo o prehodu od fosilnih goriv, ki jo podpira tudi Slovenija," do dodali.

Poleg Mutirão odločitve so bile v okviru svežnja sprejete tudi druge pomembne odločitve, med njimi Globalni cilj za prilagajanje, Delovni program za blaženje, Delovni program za pravičen prehod ter Dialog Združenih arabskih Emiratov o izvajanju zaključkov globalnega pregleda stanja. Države so potrdile tudi Akcijski načrt za enakost spolov.

Bélemski paket predstavlja minimalni skupni imenovalec, ki je zahteval pomembne kompromise vseh pogodbenic, a je omogočil soglasno podporo v okviru Pariškega sporazuma. Vsebuje elemente, ki lahko pomagajo ohraniti dolgoročni temperaturni cilj znotraj dosega – kar ostaja prednostna naloga EU in Slovenije. Čeprav sam po sebi ne zagotavlja zadostne ravni ambicioznosti, potrjuje, da je multilateralno sodelovanje kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram še vedno mogoče in da Pariški sporazum ostaja živ dokument, ki deluje, pravijo na MOPE.

"Dogovor smo podprli, ker ne smemo izgubiti zagona globalnega sodelovanja – posebej zaradi najbolj ranljivih držav in skupnosti. Hkrati pa s tem izidom ne moremo biti zadovoljni: pri blaženju je premalo ambiciozen," je v Belemu dejal slovenski minister Bojan Kumer. "Zdaj potrebujemo hitrejše, merljive in odgovornejše ukrepanje vseh največjih onesnaževalcev. Boj za podnebne ukrepe se danes ne konča – danes je opomin, da moramo narediti več in hitreje," je izpostavil. Njegovo izjavo si lahko ogledate v posnetku ob članku.

Guterres: potrebne so višje ambicije

Konference COP30 se je udeležilo več kot 56.000 udeležencev iz 194 držav.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pohvalil dosežen dogovor na podnebni konferenci ZN (COP30) v Belemu, a obenem priznal, da so potrebne višje ambicije.

Kot je v izjavi zapisal Guterres, so mnogi "morda razočarani nad rezultati, vključno z avtohtonimi prebivalci in mladimi".

"Ne morem se pretvarjati, da je COP30 prinesel vse, kar je potrebno. Razkorak med tem, kje smo, in tem, kar zahteva znanost, ostaja nevarno velik," je navedel in zagotovil, da si bo še naprej prizadeval za večje ambicije in solidarnost med državami.

"Zanikanje, delitve in geopolitične razmere"

Izvršni sekretar okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja Simon Stiell pa je prepričan, da so letošnjim pogajanjem hude udarce zadali zanikanje, delitve in geopolitične razmere. Kljub temu je COP30 po njegovem pokazal, da je sodelovanje na področju podnebja živo, saj ohranja človeštvo v boju za planet ter s trdno odločnostjo, da se meja 1,5 stopinje Celzija ohrani. "Ne pravim, da zmagujemo boj proti podnebnim spremembam, ampak nedvomno smo še vedno v njem ter se borimo nazaj," je poudaril.

Dotaknil se je tudi neudeležbe ZDA na letošnjem podnebnem vrhu. "Veliko pozornosti je bilo letos namenjene umiku ene države. Toda sredi močnih političnih pretresov je 194 držav trdno stalo v solidarnosti oz. v podpori sodelovanja na področju podnebja. 194 držav, ki predstavljajo milijarde ljudi, je soglasno dejalo, da pariški sporazum deluje," je še izpostavil.

Da je danes sprejeti podnebni dogovor nepopoln, a še vedno korak k napredku, pa je v izjavi zapisalo Zavezništvo malih otoških držav, ki zastopa interese 39 majhnih otoških in nižje ležečih obalnih držav.

"Navsezadnje je to vztrajnost multilateralizma. Priložnost za vse države, da so slišane in da prisluhnejo stališčem drug drugega, da sodelujejo, gradijo mostove in dosežejo skupne temelje," so poudarili.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro pa je v izjavi medijem povedal, da južnoameriška država "ne sprejema" skromnega dogovora, doseženega na COP30, ker ne vključuje načrta za opuščanje fosilnih goriv.

Kolumbija je bila ena od več kot 80 držav, ki so si prizadevale za potrditev omenjenega načrta, kar pa je naletelo na odpor nekaterih držav v razvoju in držav proizvajalk nafte.

"Ob vse bolj razdeljenem geopolitičnem ozadju je COP30 naredil majhne korake v pravo smer, glede na razsežnost podnebne krize pa podnebni konferenci ni uspelo izpolniti pričakovanj," je končni dokument komentiral direktor mislišča Power Shift Mohamed Adow. "Razvite države, ki same sebe imenujejo za vodilne na področju podnebja, so izdale ranljive narode, saj niso zagotovile načrtov za zmanjšanje emisij, usklajenih z znanstvenimi priporočili," je poudaril.